Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je o energetski varnosti pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Vučić se je Orbanu zahvalil za podporo Srbiji pri zagotavljanju energetske varnosti.

Ruski ambasador Aleksandar Bocan-Harčenko je izjavil, da Rusija išče rešitev za Naftno industrijo Srbije (NIS) v duhu prijateljskih odnosov med Srbijo in Rusijo, kot je dejal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Rešitev za NIS ni enostavna.

Srbski zunanji minister Marko Đurić se je sestal z ruskim veleposlanikom v Beogradu, Aleksandrom Bocan-Harčenkom, s katerim je razpravljal o energetski varnosti Srbije in dogodkih v preteklem letu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da še ni videl rešitve za Naftno industrijo Srbije (NIS), o kateri poroča ruski portal in vključuje MOL. Poudaril je, da rešitev mora zadovoljiti tako rusko kot srbsko stran. Vučić upa, da bo rešitev kmalu najdena.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da se na Srbijo izvaja pritisk, naj prekine sodelovanje z ruskimi podjetji. Poudaril je, da srbski narod iz lastnih izkušenj ve, kako Zahod samovoljno razlaga mednarodno pravo za dosego svojih ciljev.

Predsednik Vučić se je z ruskim ambasadorjem Bocan-Harčenkom pogovarjal o dobavi plina in infrastrukturnih projektih, namenjenih krepitvi energetskega sistema Srbije. Poudaril je, da je šlo za odprt pogovor o ključnih vprašanjih bilateralnega sodelovanja.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ob obeležitvi dneva premirja v prvi svetovni vojni izjavil, da je Rusija vstopila v vojno z namenom obrambe Srbije. Poudaril je pomembnost spomina na to obdobje, še posebej v trenutnih razmerah.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ruskim ambasadorjem Aleksandrom Bocan-Harčenkom. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih, energetski stabilnosti, regionalnih izzivih in dobavi plina. Vučić je poudaril, da je cilj Srbije zaščititi energetsko varnost, glede NIS-a pa ostaja cilj nespremenjen.

Predsednik Vučić je izjavil, da razmere okoli Naftne industrije Srbije (NIS) niso enostavne. Poudaril je, da so ruski predstavniki razumeli stališče Beograda glede NIS.

Aleksandar Vučić je pozval prebivalce Srbije, naj ne paničarijo zaradi ameriških sankcij proti NIS. Razkril je tudi, da je zavračanje srbskih sankcij proti Rusiji glavni razlog za počasnejšo integracijo Srbije v Evropsko unijo. Izrazil je razočaranje nad tem, da bo predlog o podaljšanju pogodbe o dobavi ruskega plina veljal le do konca leta 2025.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) označil za politično odločitev in poudaril, da Rusija ne bo obrnila hrbta Srbiji. Madžarska naftna družba MOL pa je napovedala, da bo povečala dobavo nafte Srbiji po uvedbi ameriških sankcij.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal z ruskim ambasadorjem Aleksandrom Bocan-Harčenkom, s katerim sta razpravljala o energetski varnosti in situaciji okoli Naftne industrije Srbije (NIS). Poudarek je bil na korakih za ohranitev zanesljive oskrbe z energijo.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da si Zahod prizadeva za oslabitev Republike Srbske in želi na njenem čelu videti šibkejšo osebnost od trenutnega predsednika Milorada Dodika. Po njegovih besedah, Zahod že desetletja izvaja pritisk na Dodika, saj naj bi Republika Srbska bila v preteklosti blizu izgube svojih pristojnosti. Bocan-Harčenko je to izjavil za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal z brazilskim ambasadorjem Žozejem Maurom da Fonseca Kosta Koutu na njegovem poslovilnem obisku. Vučić se mu je zahvalil za predanost in prizadevanja pri krepitvi vezi med državama.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o političnih razmerah v regiji, zlasti o krizi v Bosni in Hercegovini, ki naj bi jo povzročili zunanji dejavniki s stalnimi napadi na Republiko Srbsko. Vučić je Lavrova obvestil tudi o situaciji na Kosovu in Metohiji. Ruski ambasador v Beogradu je opozoril, da bo jesen za Srbijo nevarna in da je podpora Rusije ključna za premagovanje politične krize.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal s posebnim predstavnikom Evropske unije za dialog med Beogradom in Prištino, Petrom Sorensenom. Sočasno so se pojavile kritike opozicije na račun ruskega veleposlanika Aleksandra Bocan-Harčenka zaradi vmešavanja v notranje zadeve Srbije. Dragan Đilas, predsednik SSP, je odgovoril na izjavo Bocan-Harčenka, da želi Zahod zamenjati Vučića s šibkim politikom pod nadzorom EU. Vučić je predstavil nove ekonomske ukrepe, ki so sprožili različne odzive, od podpore do posmeha.

Ruski ambasador v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Zahod želi zamenjati srbskega predsednika Aleksandra Vučića s šibkim politikom, ki bi ga nadzorovala Evropska unija.

Sergej Lavrov je izjavil, da še ni pripravljenega načrta za morebitno srečanje med Putinom in Zelenskim. Donald Trump naj bi bil zelo jezen zaradi ponavljajočih se ukrajinskih napadov na naftovod Družba, ki oskrbuje Madžarsko in Slovaško z rusko nafto. Zaradi napadov so bile že drugič v kratkem času prekinjene dobave ruske nafte na Madžarsko.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal s predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in se mu zahvalil za dosledno podporo Venezuele Srbiji glede Kosova in Metohije. Vučić je Madura označil za velikega prijatelja Srbije in poudaril zavezanost k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama.

Novi ambasador EU v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je ministru za evropske integracije, Nemanji Staroviću, dejal, da so za odprtje Klastera 3 v pogajanjih o pristopu k EU potrebni oprijemljivi rezultati. Evropski poročevalec za Srbijo, Tonino Picula, pa je ocenil, da v Evropski uniji nihče več nima iluzij o srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću.

Ministrica Dubravka Đedović Handanović se je ponovno sestala z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Bocan-Harčenkom, kjer sta razpravljala o skupnih projektih in pobudah na področju energetike. Poudarila je strateško partnerstvo z Rusijo, ki je ocenjeno kot zelo pomembno.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Direktor urada za Kosovo in Metohijo Petar Petković se je sestal z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Bocan-Harčenkom, s katerim je izrazil močno zaskrbljenost Beograda zaradi aretacije pomočnika direktorja urada Igorja Popovića ter političnih in nezakonitih sodb sodišč na Kosovu, ki naj bi Srbe obsojala brez dokazov. Petković je poudaril, da Priština s svojimi dejanji, vključno z aretacijo Popovića, stopnjuje napetosti in ovira dialog.

Rusija, preko svojega veleposlanika v Srbiji Aleksandra Bocana-Harčenka, je zahtevala takojšnjo in brezpogojno izpustitev Igora Popovića, pomočnika direktorja Kancelarije za Kosovo in Metohijo. Poleg tega Rusija poziva k vrnitvi dialoga na podlagi medsebojnega spoštovanja v okviru dogovorjenih formatov in vabi mednarodno skupnost k konstruktivnemu stališču za čimprejšnjo normalizacijo razmer na Kosovu.

Skupština opštine Orahovac usvojila je odluku kojom je pomoćnik direktora Kancelarije Vlade Srbije za Kosovo i Metohiju, Igor Popović, proglašen "personom non grata" u toj opštini.